Obnova podatkov
Dne 11. 10. 2012 je prišlo do korenitih sprememb izmenjevalnega formata katastra stavb na Geodetski upravi Republike Slovenije. Gre za zmanjšanje podatkov o stavbah v primerih ko stavba ni bila katastrsko vpisana. Več o tem lahko prebere tu.
Poleg vseh podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije vam ob periodični obnovi dobavljamo tudi naslednje podatke:
ARSO
(lokacija na zgoščenki: ARSO\TEMP_ABS_MIN_PD50_51_05Polygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika najnižje temperature zraka in s predpostavko, da je povprečna pogostost tako nizke temperature zraka enkrat na 50 let.Karta prostorske porazdelitve absolutno najvišje temperature zraka s povratno dobo 50 let je narejena na osnovi meritev klimatoloških meteoroloških postaj. Vrednosti absolutno najnižje temperature zraka s povratno dobo 50 let so bile izračunane za vsako postajo z modificirano Gumbelovo metodo. Za računanje vrednosti v pravilni mreži z ločljivostjo 100 m x 100 m je bila uporabljena metoda optimalne prostorske interpolacije, ki upošteva povezanost obravnavane spremenljivke z nadmorsko višino in preko izbrane okolice upošteva tudi vpliv mikrolokacije. Zaradi majhne gostote mreže opazovanj, je vpliv mikrolokacije možno upoštevati le v manjši meri. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\TEMP_ABS_MAX_PD50_51_05Polygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika najvišje temperature zraka in s predpostavko, da je povprečna pogostost tako visoke temperature zraka enkrat na 50 let.Karta prostorske porazdelitve absolutno najvišje temperature zraka s povratno dobo 50 let je narejena na osnovi meritev klimatoloških meteoroloških postaj. Vrednosti absolutno najvišje temperature zraka s povratno dobo 50 let so bile izračunane za vsako postajo z modificirano Gumbelovo metodo. Za računanje vrednosti v pravilni mreži z ločljivostjo 100 m x 100 m je bila uporabljena metoda optimalne prostorske interpolacije, ki upošteva povezanost obravnavane spremenljivke z nadmorsko višino in preko izbrane okolice upošteva tudi vpliv mikrolokacije. Zaradi majhne gostote mreže opazovanj, je vpliv mikrolokacije možno upoštevati le v manjši meri. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\AGLOM_KCNPolygon)
Podatki so namenjeni državi, javnosti in lokalnim skupnostim, da lahko na osnovi podatkov iz Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod ugotovijo do kdaj mora biti območje, ki jih zanima usklajeno z zakonskimi zahtevami. Podatkovna baza Aglomeracije je uporabna kot osnova za ugotavljanje v katero aglomeracijo spada posamezno območje Slovenije. Podatki so/bodo uporabljeni:kot del poročila Evropski Komisiji o usklajenosti z Direktivo Council Directive 91/271/EEC.kot vir podatkov za državo in lokalne skupnosti za načrtovanje potreb, stroškov in terminskih planov opremljanja infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadne vode sekundarna uporaba je za vse namene načrtovanja potreb, stroškov in terminskih planov opremljanja območij poselitve s komunalno infrastrukturo ter za namene prostorskega načrtovanja. kot informacija javnosti, do kdaj bo posamezno območje Slovenije dobilo kanalizacijski sistem in komunalno čistilno napravo
(lokacija na zgoščenki: ARSO\CLC_1995_SIPolygon)
Gre za revidirano bazo pokrivnosti tal za leto 1995. Baza podatkov CLC1995 predstavlja pokrivnost tal za leto 1995. Je rezultat vizualne interpretacije satelitskih slik iz 1995/1996 in pomožnih podatkov. V Sloveniji je 37 razredov od 44 kot jih pozna CORINE. Najpogostejši tip pokrivnosti so gozdovi, ki predstavljajo več kot 50 % površja. Podatki so v vektorski prostorski bazi. Karta predstavlja realno stanje, ki ga je zaznal satelit.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\OBM_SKOLJCISCAPolygon)
Podatki so namenjeni pregledu območij morja, primernih za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev. Evidenca obsega pet območij z oznakami Sečovlje, Strunjan, Piran, Debeli rtič in DR. Območji Sečovlje in Debeli rtič sta namenjeni za gojitev, območja Strunjan, Piran in DR pa prostemu nabiranju.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\POTRS_DRZ_MREZAPolygon)
Opazovalnice državne mreže so namenjene beleženju potresov. Podatki iz opazovalnic se zbirajo in obdelujejo v središču za obdelavo podatkov na Agenciji RS za okolje, Uradu za seizmologijo in geologijo v Ljubljani. Podatki o potresih so dosegljivi na spletni strani http://www.arso.gov.si/potresi/obvestila%20o%20potresih/.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\EPOPolygon)
Podatkovni niz ekološko pomembnih območij služi izdelavi naravovarstvenih smernic in je obvezno izhodišče pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin. Poligoni so bili digitalizirani v merilih 1 : 50 000 -1 : 25 000, ponekod tudi v večjem merilu. V podatkovnem nizu so vključeni podatki, zbrani v letih 2000 in 2001, sloj dokončan 2004.Izpolnitev obveze iz 4. člena Uredbe o ekološko pomembnih območjih in seznanitev javnosti z ekološko pomembnimi območji. Podatkovni niz je del evidence območij, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\EPO_JAMEPolygon)
Podatkovni niz prikazuje prostorsko razporeditev jam uvrščenih med ekološko pomembna območja v Sloveniji, ki so bila sprejeta z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, štev. 48/04). Ekološko pomembno območje je po Zakonu o ohranjanju narave območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VIRI_IPPC_XYPoint)
Prikazani so iztoki odpadne vode industrijskih obratov. Podatki obsegajo ime in naziv naprave in upravljavca naprave, podatke o tem ali je že izdano okoljevarstveno dovoljenje, podatki o morebitnih dovoljenih maksimalnih količinah izpusta odpadne vode, podatki o dejanskem letnem izpustu odpadne vode in podatki o tem kam se odpadna voda odvaja. Podatki se zbirajo in obdelujejo na osnovi podzakonskih aktov, ki nalagajo upravljalcem letno poročanje (letni obratovalni monitoring).
(lokacija na zgoščenki: ARSO\HIDGEO_KRT_IAHPolygon)
Prikaz hidrogeoloških enot po IAH klasifikaciji, kjer je težišče v prvi vrsti na tipu poroznosti in obsežnosti in v drugi vrsti na izdatnosti vodonosnikov. Karta je bila izdelana z namenom pridobiti podlago za izdelavo Karte vodonosnikov v merilu 1:250.000 ter kot pomoč pri strategiji izrabe podzemne vode ter zaščite in upravljanja z viri pitne in tehnološke vode.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MM_POD_VODE_MVPoint)
Namen podatkovnega sloja je prikazati lokacije reprezentativnih merilnih mest na vodnih telesih podzemnih voda s prevladujočimi medzrnskimi vodonosniki, kjer se meritve osnovnega parametra - gladine, z različno ferkvenco izvajajo stalno. Na vseh merilnih mestih se poleg globine do podzemne vode z različno pogostostjo meri tudi temperatura podzemne vode.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\IND_ODLAG_OBMPolygon)
Industrijska odlagališča (območje).
(lokacija na zgoščenki: ARSO\IND_ODLAG_POINTPoint)
Industrijska odlagališča odpadkov (točke)
(lokacija na zgoščenki: ARSO\POTRS_NEVAR_KRTPolygon)
Karta projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let je priloga slovenskemu standardu Evrokod 8. Konec leta 2005 je bil v Uradnem listu RS objavljen Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur.l. RS, št. 101/2005), s katerim je Slovenija uradno sprejela evropski standard za potresno odporno gradnjo Evrokod 8 oz. EC8 (SIST EN 1998-1:2005). Določeno je bilo prehodno obdobje do 1. 1. 2008, v katerem se uvajajo nove zahteve pri projektiranju stavb, a je hkrati še dopustna gradnja po starih predpisih, t.j. Pravilnik (s spremembami in dopolnitvami) o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih (UL SFRJ 31/1981, 49/1982, 29/1983, 21/1988 in 52/1990). V prehodnem obdobju torej lahko v Sloveniji uporabljamo dve uradni karti potresne nevarnosti: karto potresne intenzitete za povratno dobo 500 let (Ribarič, 1987), ki je bila priloga starim predpisom, ali karto projektnega pospeška tal (Lapajne in drugi, 2001, 2003) skupaj s slovenskim oz. evropskim standardom EC8.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KRT_HRUP_SI_ZELEZ_LDVNPolygon)
Karte hrupa - pomembne železniške proge L DVN
(lokacija na zgoščenki: ARSO\ KRT_HRUP_SI_ZELEZ_LNOCPolygon)
Karte hrupa - pomembne železniške proge L NOČ
(lokacija na zgoščenki: ARSO\POTRS_KATALOG_SIPoint)
Katalog potresov vsebuje 2811 potresov zbranih iz različnih katalogov za Slovenijo (glej literaturo). V datoteki so združeni vsi potresi znotraj meja Slovenije od leta 1508 do 2008. Spodnja meja potresov je odvisna od vhodnega kataloga, območja in časovnega okvira.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\POTRS_KATALOG_SI_1Point)
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KOM_ODLAGPolygon)
Podatkovni niz je namenjen prikazu, kje je načrtovana gradnja novih odlagališč (regijskih centrov za ravnanje z odpadki), katera od obstoječih odlagališč se prilagajajo tehničnim zahtevam uredbe in katera odlagališča se zapirajo.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KOM_ODLAG_POINTPoint)
Podatkovni niz je namenjen prikazu, kje je načrtovana gradnja novih odlagališč (regijskih centrov za ravnanje z odpadki), katera od obstoječih odlagališč se prilagajajo tehničnim zahtevam uredbe in katera odlagališča se zapirajo.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KOM_CIST_NAP_XYPoint)
Prikazani podatki so namenjeni za informiranje javnosti, kje in kašne komunalne in skupne čistilne naprave imamo v Sloveniji. Poleg prikazanih podatkov je v bazah podatkov ARSO na voljo razširjeni nabor podatkov iz letnih obratovalnih monitoringov. Podatki se uporabljajo za ocenjevanje učinkovitost delovanja čistilnih naprav in usklajenosti njihovega delovanja z našo in Evropsko zakonodajo ter izdelavo različnih poročil. Podatki iz letnega obratovalnega monitoringa komunalnih ali skupnih čistilnih naprav so osnova za ocenjevanje učinkovitost delovanja čistilnih naprav in usklajenosti njihovega delovanja z našo in Evropsko zakonodajo ter izdelavo različnih poročil.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KOPAL_VODE_OBMPolygon)
Podatkovni niz prikazuje kopalne vode po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Kopalne vode so določene na podlagi kriterijev iz Pravilnika o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Uradni list RS, št. 39/08). Z navedenima predpisoma je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS. Skladno z obveznostmi iz direktive uredba določa seznam kopalnih voda, za te kopalne vode pa je določena tudi obveznost izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda. Nadalje je določena obveznost ukrepanja v primerih, ko pride do občasnega poslabšanja kakovosti kopalne vode, oziroma kadar je voda slabe kakovosti. Kopalne vode so imenoma določene v prilogi uredbe, skupaj z navedbo šifre in imena vodnega telesa površinske vode, na katerem se nahajajo.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\ZRAK_MOBIL_POSTAJAPoint)
Podatkovni niz prikazuje lokacije in obdobja meritev ter poročila o teh meritvah v različnih krajih z mobilno eko-meteorološko postajo
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KRT_HRUP_MOL_INDUSTR_LDVNPolygon)
MOL - Karte hrupa - IPPC industrija L DVN
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KRT_HRUP_MOL_ALL_RDS_LDVN)
MOL - Karte hrupa - ceste L DVN
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KRT_HRUP_MOL_ALL_RDS_LNOC)
MOL - Karte hrupa - ceste L NOČ
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KRT_HRUP_MOL_MAY_RDS_LDVNPolygon)
MOL - Karte hrupa - pomembne ceste L DVN
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KRT_HRUP_MOL_MAY_RDS_LNOCPolygon)
MOL - Karte hrupa - pomembne ceste L NOČ
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KRT_HRUP_MOL_ZELEZ_LNOCPolygon)
MOL - Karte hrupa - železniške proge L NOČ
(lokacija na zgoščenki: ARSO\OBAL_LINLine)
Podatkovni niz prikazuje potek meje obale morja, ki je določen skladno s PRAVILNIKOM O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O PODROBNEJŠEMU NAČINU DOLOČANJA MEJE OBALE objavljenem v UL št. 77, 4.10.2010, STR 11309
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MM_METEO_XYPoint)
Prostorski prikaz meteoroloških postaj. Meteorološke postaje so namenjene spremljanju meteoroloških spremenljivk v kraju in času. Prostorski prikaz meteoroloških postaj je namenjen pregledovanju kje v Sloveniji je dana postaja ali obratno: ali je v izbranem kraju meteorološka postaja in kaj meri.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MM_KOP_VODE_MVIEWPoint)
Podatki spremljanja higienske ustreznosti kopalnih voda na kopalnih območjih so del podatkov o kakovosti kopalnih voda v Sloveniji. Služijo kot osnova za poročilo Evropski komisiji ter poročila o stanju voda in okolja. Zakonodaja: Pravilnik o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur.l.73/2003, 96/2006), Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje območij kopalnih voda (Ur.l. 79/2003), Uredba o območjih kopalnih voda ter o monitoringu kakovosti kopalnih voda /Ur.l. 70/2003, 72/2004) , Zakon o varstvu pred utopitvami (Ur.l. 44/2000) , Pravilnik o kriterijih za označevanje vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda (Ur.l. 88/2004).
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MM_KAK_POD_MVIEWPoint)
Podatki so namenjeni pregledu stanja podzemnih voda. Meritve omogočajo ugotavljanje stanja, značilnega za podzemne vode. Na merilnih mestih se zagotavljajo podatki o količinskih parametrih, vključno z zbiranjem in prenosom podatkov meritev. Kemijske analize vzorcev podzemne vode se pridobi z rednim vzorčevanjem v enakomernih časovnih razmakih
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MM_KAK_POVR_MVIEWPoint)
Podatki so namenjeni pregledu stanja površinskih voda. Meritve omogočajo ugotavljanje stanja, značilnega za površinske vode. Na merilnih mestih se zagotavljajo podatki o količinskih parametrih, vključno z zbiranjem in prenosom podatkov meritev. Kemijske analize vzorcev površinske vode se pridobi z rednim vzorčevanjem v enakomernih časovnih razmakih.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\NATURA2KPolygon)
Izpolnitev obveze iz 5. člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) in seznanitev javnosti z območji NATURA 2000. Podatkovni niz je del evidence območij, ki so pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti.Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka. Podatkovni niz je uraden podatek za veljavna območja NATURA 2000, ki so bila sprejeta z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št.49/04, 110/04 in 43/08. Podatkovni niz ni identičen tistemu, ki je bil julija 2004 posredovan Evropski komisji - izvedena sta bila dva tehnična popravka.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\SNEG_MAX_VIS_SNEGOD_PD50_51_05Polygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika najvišje snežne odeje in s predpostavko, da je povprečna pogostost takšne snežne odeje enkrat na 50 let.Karta prostorske porazdelitve najvišje snežne odeje s povratno dobo 50 let je narejena na osnovi meritev meteoroloških postaj. Vrednosti za 50-letno povratno dobo so za vsako postajo ocenjene po Gumbelovi metodi. Karte smo izdelali z metodo optimalne prostorske interpolacije. V vsaki mrežni točki smo izračunali vrednost spremenljivke na podlagi vrednosti na okoliških merilnih postajah, nadmorske višine, geografske dolžine in širine mrežne točke. Najmanj je karta natančna na nadmorskih višinah nad 1000 m zaradi malo merilnih postaj. Za prostorsko interpolacijo smo uporabili podatke slovenskih meteoroloških postaj. Prostorsko porazdelitev smo zračunali v mreži točk z ločljivostjo 100 m x 100 m, glede na napake in reprezentativnost meritev, gostoto mreže in ustreznost modela za interpolacijo, je ločljivost izdelanih kart 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\SNEG_OBTEZ_MAX_PD50_51_05Polygon)
Karta je podlaga nacionalnega dodatka k evropskim standardom za gradbene konstrukcije (EVROKOD) - Vplivi na konstrukcije Karta prostorske porazdelitve največje snežne obtežbe s povratno dobo 50 let je narejena na osnovi meritev meteoroloških postaj. Vrednosti za 50-letno povratno dobo so za vsako postajo ocenejne po Gumbelovi metodi. Karte smo izdelali z metodo optimalne prostorske interpolacije. V vsaki mrežni točki smo izračunali vrednost spremenljivke na podlagi vrednosti na okoliških merilnih postajah, nadmorske višine, geografske dolžine in širine mrežne točke. Najmanj je karta natančna na nadmorskih višinah nad 1000 m zaradi malo merilnih postaj. Za prostorsko interpolacijo smo uporabili podatke slovenskih meteoroloških postaj. Prostorsko porazdelitev vrednosti spremenljivk v Sloveniji smo zračunali v mreži točk z ločljivostjo 100 m x 100 m, medtem ko končna karta predstavlja povprečne razmere z ločljivostjo 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\OBM_ONES_ZRAKAPolygon)
Podatki so namenjeni izvajanju zakonskih zahtev, ki urejajo področje kakovosti zraka.Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 52-2528/2002)
(lokacija na zgoščenki: ARSO\ZRAK_CONE_ONESN_BREZ_SO2_CONPolygon)
Podatki so namenjeni izvajanju zakonskih zahtev, ki urejajo področje kakovosti zraka.Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.52/02), Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l, RS, št. 52/02), Uredba o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št.52/02), Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru,niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS 56/06) in Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 36/07).
(lokacija na zgoščenki: ARSO\ZRAK_PM10Polygon)
Podatki so namenjeni izvajanju zakonskih zahtev, ki urejajo področje kakovosti zraka. Uredba o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.52/02)Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l, RS, št. 52/02) in Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 36/07).
(lokacija na zgoščenki: ARSO\SPA_DODATKIPolygon)
Podatkovni sloj vsebuje območja, ki po mnenju Evropske komisije izpolnjujejo pogoje za posebna območja varstva, pa s to uredbo niso določena za Natura območja. Ta območja so določena z Uredbo o dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 43/2008.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\ODD_UPR_VODEPolygon)
Meje tega sloja določajo območja delovanja in pristojnosti posameznih oddelkov Urada za upravljanje z vodami ARSO.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\ODS_VOD_RIBELine)
Podatki so namenjeni pregledu delov površinskih voda, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib in se delijo na salmonidne in ciprinidne vode. Evidenca obsega 22 odsekov na rekah Dragonja, Drava, Idrijca, Kolpa, Krka. Ljubljanica, Mirna, Mura, Nadiža, Reka, Sava, Sava Bohinjka, Savinja, Soča, Sora in Vipava. 9 odsekov je ciprinidnih voda, 13 pa salmonidnih.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MV_OPZ_KRT_POP_OBM_KATPolygon)
Predstaviti kje, v kakšnem obsegu in ob kakšni pogostosti je možno poplavljanje. Opozarjanje urejevalcev prostora na nevarnost poplav. Osveščanje javnosti v zvezi s poplavno problematiko. Primerno za predstavitev na kartah merila M 1:50.000 in manj natančno. VELJA: Kjer poplavno območje NI označeno NE pomeni, da na tem območju možnosti poplav NI. Prikazani poligoni so opremljeni z OCENO ZANESLJIVOSTI (1...najmanjša, 10...največja zanesljivost prikaza, ki zajema tako vsebinsko zanesljivost kot natančnost zajema podatka), kar omogoča oceno zaupanja prikazanih slojev
(lokacija na zgoščenki: ARSO\OPOZ_KART_POPL_LINIJALine)
Predstaviti kje, v kakšnem obsegu in ob kakšni pogostosti je možno poplavljanje. Opozarjanje urejevalcev prostora na nevarnost poplav. Osveščanje javnosti v zvezi s poplavno problematiko. Primerno za predstavitev na kartah merila M 1:50.000 in manj natančno. VELJA: Kjer poplavno območje NI označeno NE pomeni, da na tem območju možnosti poplav NI. Prikazani podatki so opremljeni z OCENO ZANESLJIVOSTI (1...najmanjša, 10...največja zanesljivost prikaza, ki zajema tako vsebinsko zanesljivost kot natančnost zajema podatka), kar omogoča oceno zaupanja prikazanih slojev. POP_IDIdentifikator poplavnega območja, odseka ki poplavlja in usmerjenosti poplavne vode. POP_VRSTA-zelo redke poplave, v ta razred se uvrščajo poplave pri pretokih s povratna dobo 50 let in več-redke poplave, v ta razred se uvrščajo poplave pri pretokih s povratna dobo 10 do 20 let-pogoste poplave, v ta razred se uvrščajo poplave pri pretokih s povratna dobo 2 do 5 let-odsek ki poplavlja, opredeljuje odsek vodotoka kjer so možne poplave (obseg in pogostost nista znani)-smer poplavne vode, prikazuje usmerjenost poplavne vode ZANESLJIVOST Podaja stopnjo zanesljivosti (1...najmanjša, 10...največja zanesljivost prikaza, ki zajema tako vsebinsko zanesljivost kot natančnost zajema podatka).Stopnja zanesljivosti je ocena strokovnjaka:1-4 glede na poznavanje območja, posameznimi podatki o poplavnosti različnih kakovosti, časovno oddaljeni podatki5-6 boljše poznavanje območja, posameznimi podatki poplavnosti boljše kakovosti, časovno bližji podatki, hidrološki podatki, poenostavljeni hidravlični izračuni7-8 boljše poznavanje območja, podatki o poplavnosti boljše kakovosti-zabeležba dogodkov, časovno bližji podatki, boljši hidrološki podatki, časovno oddaljeni hidravlični izračuni9-10 dobro poznavanje območja, dobri podatki o poplavnosti-zabeležba dogodkov, časovno bližji podatki, dobri hidrološki podatki, časovno bližnji hidravlični izračuni
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MV_OPZ_KRT_POP_OBM_POGPolygon)
Predstaviti kje, v kakšnem obsegu in ob kakšni pogostosti je možno poplavljanje. Opozarjanje urejevalcev prostora na nevarnost poplav. Osveščanje javnosti v zvezi s poplavno problematiko. Primerno za predstavitev na kartah merila M 1:50.000 in manj natančno. VELJA: Kjer poplavno območje NI označeno NE pomeni, da na tem območju možnosti poplav NI. Prikazani poligoni so opremljeni z OCENO ZANESLJIVOSTI (1...najmanjša, 10...največja zanesljivost prikaza, ki zajema tako vsebinsko zanesljivost kot natančnost zajema podatka), kar omogoča oceno zaupanja prikazanih slojev.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MV_OPZ_KRT_POP_OBM_REDPolygon)
Predstaviti kje, v kakšnem obsegu in ob kakšni pogostosti je možno poplavljanje. Opozarjanje urejevalcev prostora na nevarnost poplav. Osveščanje javnosti v zvezi s poplavno problematiko. Primerno za predstavitev na kartah merila M 1:50.000 in manj natančno. VELJA: Kjer poplavno območje NI označeno NE pomeni, da na tem območju možnosti poplav NI. Prikazani poligoni so opremljeni z OCENO ZANESLJIVOSTI (1...najmanjša, 10...največja zanesljivost prikaza, ki zajema tako vsebinsko zanesljivost kot natančnost zajema podatka), kar omogoča oceno zaupanja prikazanih slojev.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MV_OPZ_KRT_POP_OBM_SMERPolygon)
Predstaviti kje, v kakšnem obsegu in ob kakšni pogostosti je možno poplavljanje. Opozarjanje urejevalcev prostora na nevarnost poplav. Osveščanje javnosti v zvezi s poplavno problematiko. Primerno za predstavitev na kartah merila M 1:50.000 in manj natančno. VELJA: Kjer poplavno območje NI označeno NE pomeni, da na tem območju možnosti poplav NI. Prikazani poligoni so opremljeni z OCENO ZANESLJIVOSTI (1...najmanjša, 10...največja zanesljivost prikaza, ki zajema tako vsebinsko zanesljivost kot natančnost zajema podatka), kar omogoča oceno zaupanja prikazanih slojev.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MV_CLC_2000_SIPolygon)
Podatki so namenjeni za vsedržavno podatkovno bazo rabe in pokrovnosti tal, ki je primerljiva z ostalimi državami v Evropi. Druga faza projekta CORINE je potekala pod okriljem Evropske agencije za okolje (EEA).
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MV_CLC_2006_SIPolygon)
Podatki so namenjeni za vsedržavno podatkovno bazo rabe in pokrovnosti tal, ki je primerljiva z ostalimi državami v Evropi. Primeri uporabe v Sloveniji: za poročanje Evropski agenciji za okolje: o vodah, pozidavi in prekrivanju tal, o stanju morja in obale, Evropski komisiji: pri interkalibracijski vaji merilnih mest na površinskih vodotokih, za posodobitev mreže monitoringa kakovosti podzemnih voda, kot podlaga za izvajanje monitoringa tal, kot indikator pokrovnosti, kot osnovni sloj projekta Inspire, kot podlaga pri projektu Nopolu, kot podlaga za Naturo 2000.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\SNEG_OBTEZBE_CONEPolygon)
Karta je podlaga nacionalnega dodatka k evropskim standardom za gradbene konstrukcije (EVROKOD 1) - Vplivi na konstrukcije Na podlagi standardov EN 1991-1-3 smo se odločili, da zaradi primerljivosti rezultatov tudi za Slovenijo prikažemo prostorsko porazdelitev snežne obtežbe kot območja enotnega porasta snežne obtežbe z višino. Glede na analize snežne obtežbe lahko Slovenijo razdelimo v predlagane klimatske regije, ki so že bile določene za ostale evropske države. Večino države lahko uvrstimo v Alpsko regijo, izjema je le ozek pas, ki se razteza od obale preko Krasa, Vipavske doline in Brd, ki ga po snežnih karakteristikah uvrščamo v Mediteransko regijo. Meja med klimatskima regijama je bila določena na objektiven način in sicer na podlagi gradientov ekstremnih snežnih obtežb s povratno dobo 50 let. V Sloveniji se snežna obtežba spreminja s kvadratom nadmorske višine. Zato smo za posamezne klimatske regije lahko privzeli enake empirične zveze za spremembo snežne obtežbe z nadmorsko višino kot sosednje države. To je iz vidika primerljivosti rezultatov najboljša rešitev. Skrajšane zveze za posamezne regije so naslednje: ALPSKA REGIJA 1 s = 0,651*[1 + (A/728)*(A/728)] ALPSKA REGIJA 2 s = 1,293*[1 + (A/728)*(A/728)] ALPSKA REGIJA 3 s = 1,935*[1 + (A/728)*(A/728)] ALPSKA REGIJA 4 s = 2,898*[1 + (A/728)*(A/728)] MEDITERANSKA REGIJA 1 s = 0,289*[1 + (A/452)*(A/452)]Za vsako postajo smo iz 50 letne povratne dobe karakteristične snežne obtežbe izračunali število cone, ki pa razumljivo ni bilo celo število. V naslednjem koraku smo izračunali prostorsko porazdelitev tega števila in sicer z metodo univerzalnega kriginga, kjer smo upoštevali tudi odvisnost od geografskih spremenljivk. Končna karta con z enakim porastom snežne obtežbe z višino je bila izračunana na podlagi prostorske porazdelitve števila Z. Meje med conami so bile po definiciji pri Z = 0,5, 1,5, 2,5 in 3
(lokacija na zgoščenki: ARSO\OZADJE_EMSPoint)
Podatki so namenjeni izpolnjevanju zahtev Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS št. 70/96) in Resolucije o nacionalnem programu varstva okolja (Uradni list RS, št. 2/2006) za obdobje 2005-2012. Omogočen je vpogled v podatke o obremenjenosti ozadja državnim uradnikom, javnosti in lokalnim skupnostim.Podatkovna baza služi kot pomoč pri odločanju v upravnih postopkih v zvezi s posegi v prostor, kjer se pojavljajo EMS v naravnem in življenjskem okolju, ter informiranju prebivalstva o obremenjenosti ozadja z EMS.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VETR_POV_LET_MOC50M_94_01AIOLSPolygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika moči vetra Na karti je prikazana ocenjena prostorska porazdelitev povprečne gostote moči vetra na višini 50 m nad tlemi. Povprečje se nanaša na osemletno obdobje 1994-2001, vendar ni dobljeno s prostorsko interpolacijo meritev v Sloveniji, ampak z zmanjševanjem skale iz reanaliz ECMWF ERA-40. Veter na površini vse Slovenije smo ocenili z modelom AIOLOS v ločljivosti 1 km. Ocene veljajo za območja velikosti 1 km × 1 km z enotno površino (rastjem). Zahteva pri modeliranju je bila, da se morajo modelske ocene dobro ujemati z meritvami. Primerjava med meritvami in rezultati modela kaže dobro ujemanje v večini Slovenije, tudi na srednjegorskih in visokogorski postaji (Kredarici). Neujemanje z meritvami hitrosti vetra se kaže v Vipavski dolini. Burja v Vipavski dolini je namreč podcenjena. Tudi v nekaterih alpskih dolinah je povprečna hitrost vetra podcenjena.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\TEMP_POVP_JANUAR_71_00Polygon)
Karta prikazuje temperaturne značilnosti podnebja Slovenije.Karta prostorske porazdelitve januarske povprečne temperature zraka je narejena na osnovi meritev klimatoloških meteoroloških postaj. Za računanje vrednosti temperature zraka v pravilni mreži z ločljivostjo 100 m x 100 m je bila uporabljena metoda optimalne prostorske interpolacije, ki upošteva povezanost obravnavane spremenljivke z nadmorsko višino in preko izbrane okolice upošteva tudi vpliv mikrolokacije. Zaradi majhne gostote mreže opazovanj, je vpliv mikrolokacije možno upoštevati le v manjši meri. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\TEMP_POVP_JULIJ_71_00Polygon)
Karta prikazuje temperaturne značilnosti podnebja Slovenije.Karta prostorske porazdelitve julijske povprečne temperature zraka je narejena na osnovi meritev klimatoloških meteoroloških postaj. Za računanje vrednosti temperature zraka v pravilni mreži z ločljivostjo 100 m x 100 m je bila uporabljena metoda optimalne prostorske interpolacije, ki upošteva povezanost obravnavane spremenljivke z nadmorsko višino in preko izbrane okolice upošteva tudi vpliv mikrolokacije. Zaradi majhne gostote mreže opazovanj, je vpliv mikrolokacije možno upoštevati le v manjši meri. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VETR_POV_LET_MOC50M_94_01DADAPolygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika moči vetra Na karti je prikazana ocenjena prostorska porazdelitev povprečne gostote moči vetra na višini 50 m nad tlemi. Povprečje se nanaša na osemletno obdobje 1994-2001, vendar ni dobljeno s prostorsko interpolacijo meritev v Sloveniji, ampak z zmanjševanjem skale iz reanaliz ECMWF ERA-40. Veter na površini vse Slovenije smo ocenili z modelom Aladin - DADA v ločljivosti 2,5 km. Ocene veljajo za območja velikosti 2,5 km × 2,5 km z enotno površino (rastjem). Zahteva pri modeliranju je bila, da se morajo modelske ocene dobro ujemati z meritvami. Primerjava med meritvami in rezultati modela kaze dobro ujemanje v večini Slovenije, tudi na srednjegorskih in visokogorski postaji (Kredarici). Neujemanje z meritvami se kaze v Vipavski dolini. Burja v Vipavski dolini je namreč podcenjena. Tudi v nekaterih alpskih dolinah je povprečna hitrost vetra podcenjena.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VETER_POVP_LET_HITR_10M_94_01Polygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika hitrosti vetra. Na karti je prikazana ocenjena prostorska porazdelitev povprečne hitrosti vetra na višini 10 m nad tlemi. Povprečje se nanaša na osemletno obdobje 1994-2001, vendar ni dobljeno s prostorsko interpolacijo meritev v Sloveniji, ampak z zmanjševanjem skale iz reanaliz ECMWF ERA-40. Veter na površini vse Slovenije smo ocenili z modeli. Zahteva pri modeliranju je bila, da se morajo modelske ocene dobro ujemati z meritvami. Ocene veljajo za območja velikosti 1 km × 1 km z enotno površino (rastjem). Primerjava med meritvami in rezultati modela kaže dobro ujemanje v večini Slovenije, tudi na srednjegorskih in visokogorski postaji (Kredarici). Neujemanje z meritvami se kaže v Vipavski dolini. Burja v Vipavski dolini je namreč podcenjena. Tudi v nekaterih alpskih dolinah je povprečna hitrost vetra podcenjena. Pri primerjavi modelskih rezultatov z meritvami smo ocenili, da znaša napaka ocene ±1 m/s.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VETR_POV_LET_HTR_10M_94_01DADAPolygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika hitrosti vetra. Na karti je prikazana ocenjena prostorska porazdelitev povprečne hitrosti vetra na višini 10 m nad tlemi. Povprečje se nanaša na osemletno obdobje 1994-2001, vendar ni dobljeno s prostorsko interpolacijo meritev v Sloveniji, ampak z zmanjševanjem skale iz reanaliz ECMWF ERA-40. Veter na površini vse Slovenije smo ocenili z modelom Aladin - DADA v ločljivosti 2,5 km. Ocene veljajo za območja velikosti 2,5 km × 2,5 km z enotno površino (rastjem). To pomeni, da vrednosti na karti prikazujejo povprečne hitrosti vetra na območju 2,5 km × 2,5 km, pri povprečni hrapavosti terena na tem istem območju. Zahteva pri modeliranju je bila, da se morajo modelske ocene dobro ujemati z meritvami. Primerjava med meritvami in rezultati modela kaže dobro ujemanje v večini Slovenije, tudi na srednjegorskih in visokogorski postaji (Kredarici). Neujemanje z meritvami se kaže v Vipavski dolini. Burja v Vipavski dolini je namreč podcenjena. Tudi v nekaterih alpskih dolinah je povprečna hitrost vetra podcenjena. Pri primerjavi modelskih rezultatov z meritvami smo ocenili, da znaša napaka ocene ±1 m/s..
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VETER_POVP_LET_HITR_50M_94_01Polygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika hitrosti vetra. Na karti je prikazana ocenjena prostorska porazdelitev povprečne hitrosti vetra na višini 50 m nad tlemi. Povprečje se nanaša na osemletno obdobje 1994-2001, vendar ni dobljeno s prostorsko interpolacijo meritev v Sloveniji, ampak z zmanjševanjem skale iz reanaliz ECMWF ERA-40. Veter na površini vse Slovenije smo ocenili z modeli. Zahteva pri modeliranju je bila, da se morajo modelske ocene dobro ujemati z meritvami. Ocene veljajo za območja velikosti 1 km × 1 km z enotno površino (rastjem). Primerjava med meritvami in rezultati modela kaže dobro ujemanje v večini Slovenije, tudi na srednjegorskih in visokogorski postaji (Kredarici). Neujemanje z meritvami se kaže v Vipavski dolini. Burja v Vipavski dolini je namreč podcenjena. Tudi v nekaterih alpskih dolinah je povprečna hitrost vetra podcenjena. Pri primerjavi modelskih rezultatov z meritvami smo ocenili, da znaša napaka ocene ±1 m/s.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VETER_POVP_Y_HITR50M_94_01DADAPolygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika hitrosti vetra.Na karti je prikazana ocenjena prostorska porazdelitev povprečne hitrosti vetra na višini 50 m nad tlemi. Povprečje se nanaša na osemletno obdobje 1994-2001, vendar ni dobljeno s prostorsko interpolacijo meritev v Sloveniji, ampak z zmanjševanjem skale iz reanaliz ECMWF ERA-40. Veter na površini vse Slovenije smo ocenili z modelom Aladin - DADA v ločljivosti 2,5 km. Ocene veljajo za območja velikosti 2,5 km × 2,5 km z enotno površino (rastjem). To pomeni, da vrednosti na karti prikazujejo povprečne hitrosti vetra na območju 2,5 km × 2,5 km, pri povprečni hrapavosti terena na tem istem območju. Zahteva pri modeliranju je bila, da se morajo modelske ocene dobro ujemati z meritvami. Primerjava med meritvami in rezultati modela kaže dobro ujemanje v večini Slovenije, tudi na srednjegorskih in visokogorski postaji (Kredarici). Neujemanje z meritvami se kaže v Vipavski dolini. Burja v Vipavski dolini je namreč podcenjena. Tudi v nekaterih alpskih dolinah je povprečna hitrost vetra podcenjena. Pri primerjavi modelskih rezultatov z meritvami smo ocenili, da znaša napaka ocene ±1 m/s.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\TEMP_POVP_LET_DNEVNA_MIN_71_00Polygon)
Karta prikazuje temperaturne značilnosti podnebja Slovenije. Karta prostorske porazdelitve temperature zraka je narejena na osnovi meritev klimatoloških meteoroloških postaj. Za računanje vrednosti temperature zraka v pravilni mreži z ločljivostjo 100 m x 100 m je bila uporabljena metoda optimalne prostorske interpolacije, ki upošteva povezanost obravnavane spremenljivke z nadmorsko višino in preko izbrane okolice upošteva tudi vpliv mikrolokacije. Zaradi majhne gostote mreže opazovanj, je vpliv mikrolokacije možno upoštevati le v manjši meri. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\TEMP_POVP_LET_DNEVNA_MAX_71_00Polygon)
Karta prikazuje temperaturne značilnosti podnebja Slovenije. Karta prostorske porazdelitve temperature zraka je narejena na osnovi meritev klimatoloških meteoroloških postaj. Za računanje vrednosti temperature zraka v pravilni mreži z ločljivostjo 100 m x 100 m je bila uporabljena metoda optimalne prostorske interpolacije, ki upošteva povezanost obravnavane spremenljivke z nadmorsko višino in preko izbrane okolice upošteva tudi vpliv mikrolokacije. Zaradi majhne gostote mreže opazovanj, je vpliv mikrolokacije možno upoštevati le v manjši meri. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KLIMA_TEMPPolygon)
Karta prikazuje temperaturne značilnosti podnebja Slovenije. Karta prostorske porazdelitve temperature zraka je narejena na osnovi meritev klimatoloških meteoroloških postaj. Za računanje vrednosti temperature zraka v pravilni mreži z ločljivostjo 100 m x 100 m je bila uporabljena metoda optimalne prostorske interpolacije, ki upošteva povezanost obravnavane spremenljivke z nadmorsko višino in preko izbrane okolice upošteva tudi vpliv mikrolokacije. Zaradi majhne gostote mreže opazovanj, je vpliv mikrolokacije možno upoštevati le v manjši meri. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KLIMA_PAD_KONCPolygon)
Karta prikazuje padavinske značilnosti podnebja Slovenije. Izmerjena višina padavin je korigirana s hitrostjo vetra, ker je merjena višina padavin na določenih lokacijah podcenjena zaradi močnega vetra. Karto smo izdelali z metodo optimalne prostorske interpolacije. V vsaki mrežni točki smo izračunali vrednost spremenljivke na podlagi vrednosti na okoliških merilnih postajah, nadmorske višine, geografske dolžine in širine mrežne točke. Najmanj je karta natančna na nadmorskih višinah nad 1000 m zaradi malo merilnih postaj Za prostorsko interpolacijo smo uporabili podatke slovenskih meteoroloških postaj in obmejnih postaj Italije, Avstrije in Hrvaške. Prostorsko porazdelitev smo zračunali v mreži točk z ločljivostjo 100 m x 100 m, glede na napake in reprezentativnost meritev, gostoto mreže in ustreznost modela za interpolacijo, je ločljivost izdelanih kart 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\PAD_POVP_LET_VIS_MERJEN_61_90Polygon)
Karta prikazjue padavinske značilnosti podnebja Slovenije. Karte smo izdelali z metodo optimalne prostorske interpolacije. V vsaki mrežni točki smo izračunali vrednost spremenljivke na podlagi vrednosti na okoliških merilnih postajah, nadmorske višine, geografske dolžine in širine mrežne točke. Najmanj je karta natančna na nadmorskih višinah nad 1000 m zaradi malo merilnih postaj Za prostorsko interpolacijo smo uporabili podatke slovenskih meteoroloških postaj. Prostorsko porazdelitev smo zračunali v mreži točk z ločljivostjo 100 m x 100 m, glede na napake in reprezentativnost meritev, gostoto mreže in ustreznost modela za interpolacijo, je ločljivost izdelanih kart 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\SNEG_POVP_SK_VIS_NOVI_71_00Polygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika snežne odeje. Karta je narejena na podlagi tridesetletnih povprečij za referenčno obdobje od zime 1971/1972 do zime 2000/2001. Leto je v tem primeru sezona, ki se začne s 1. julijem in konča s 30. junijem naslednjega leta. Karte smo izdelali z metodo optimalne prostorske interpolacije, pri čemer smo upoštevali odvisnost od geografskih spremenljivk. Vrednosti v vsaki mrežni točki smo izračunali na podlagi vrednosti na okoliških merilnih postajah, ter geografskih spremenljivk v teh točkah. Na nadmorskih višinah nad 1000 m imamo zelo malo merilnih postaj, zato je na teh višinah karta manj natančna. Večja odstopanja od prikazanega na karti lahko pričakujemo tudi na zelo strmih skalnih pobočjih gora, ter na vrhovih in grebenih, ki so izpostavljeni močnim vetrovom. Karta je bila računana na podlagi reliefa z ločljivostjo 100 x 100 m. Na ta način smo lahko v končno polje meteorološke spremenljivke zajeli variabilnost kot posledico razgibanega reliefa. Končna ločljivost pa je glede na gostoto in reprezentativnost postaj med 1 in 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\TEMP_POVP_PRIMANK_OGRSEZ_7100Polygon)
Karta je podlaga za Pravilnik o energetski učinkovitosti stavb.Karta prostorske porazdelitve povprečnega temperaturnega primanjkljaja je narejena na osnovi meritev klimatoloških meteoroloških postaj. Za računanje vrednosti temperaturnega primanjkljaja v pravilni mreži z ločljivostjo 100 m x 100 m je bila uporabljena metoda optimalne prostorske interpolacije, ki upošteva povezanost obravnavane spremenljivke z nadmorsko višino in preko izbrane okolice upošteva tudi vpliv mikrolokacije. Zaradi majhne gostote mreže opazovanj, je vpliv mikrolokacije možno upoštevati le v manjši meri. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.Temperaturni primanjkljaj je definiran kot vsota vseh razlik med notranjo temperaturo (20 °C) in povprečno dnevno zunanjo temperature zraka v ogrevalni sezoni. Vrednosti celic so izražene v K dan.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\PAD_POVP_LET_ST_DN_01_71_00Polygon)
Karta prikazuje padavinske značilnosti podnebja Slovenije, uporabljen je podnebni indeks. Karte smo izdelali z metodo optimalne prostorske interpolacije. V vsaki mrežni točki smo izračunali vrednost spremenljivke na podlagi vrednosti na okoliških merilnih postajah, nadmorske višine, geografske dolžine in širine mrežne točke. Najmanj je karta natančna na nadmorskih višinah nad 1000 m zaradi malo merilnih postaj. Za prostorsko interpolacijo smo uporabili podatke slovenskih meteoroloških postaj. Prostorsko porazdelitev smo izračunali v mreži točk z ločljivostjo 100 m x 100 m, glede na napake in reprezentativnost meritev, gostoto mreže in ustreznost modela za interpolacijo, je ločljivost izdelanih kart 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\PAD_POVP_LET_ST_D_NAD30_61_90Polygon)
Karta prikazuje padavinske značilnosti podnebja Slovenije, uporabljen je podnebni indeks. Karte smo izdelali z metodo optimalne prostorske interpolacije. V vsaki mrežni točki smo izračunali vrednost spremenljivke na podlagi vrednosti na okoliških merilnih postajah, nadmorske višine, geografske dolžine in širine mrežne točke. Najmanj je karta natančna na nadmorskih višinah nad 1000 m zaradi malo merilnih postaj. Za prostorsko interpolacijo smo uporabili podatke slovenskih meteoroloških postaj. Prostorsko porazdelitev smo izračunali v mreži točk z ločljivostjo 100 m x 100 m, glede na napake in reprezentativnost meritev, gostoto mreže in ustreznost modela za interpolacijo, je ločljivost izdelanih kart 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\TEMP_POVP_TRAJ_OGRSEZ_71_00Polygon)
Karta je podlaga za Pravilnik o energetski učinkovitosti stavb. Karta prostorske porazdelitve povprečnega trajanja ogrevalne sezone je narejena na osnovi meritev klimatoloških meteoroloških postaj. Za računanje začetka in konca ogrevalne sezone v pravilni mreži z ločljivostjo 100 m x 100 m je bila uporabljena metoda optimalne prostorske interpolacije, ki upošteva povezanost obravnavane spremenljivke z nadmorsko višino in preko izbrane okolice upošteva tudi vpliv mikrolokacije. Zaradi majhne gostote mreže opazovanj, je vpliv mikrolokacije možno upoštevati le v manjši meri. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km. Trajanje ogrevalne sezone je število vseh dni med začetkom in koncem ogrevalne sezone. Začetek ogrevalne sezone se začne takrat, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri prvič v sezoni tri dni zapored nižja ali enaka 12 °C. Naslednji dan, to je četrti, je prvi dan ogrevalne sezone. Ogrevalna sezona se konča, ko je zunanja temperatura zraka ob 21. uri zadnjič v sezoni tri dni zapored večja od 12 °C, tretji dan je konec ogrevalne sezone, naslednji dan, to je četrti, je že izven ogrevalne sezone. Začetek in konec ogrevalne sezone je izračunan za vsako sezono posebej, nato je za vsa obravnavna leta izračunano povprečje posebej za začetek in posebej za konec ogrevalne sezone.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\SONCE_POVP_TRA_OBSV_JESN_71_00Polygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika sončnega obsevanja. Na karti je prikazana prostorska porazdelitev povprečnega trajanja sončnega obsevanja, preračunanega na matematični horizont za jesen. Karto smo izdelali z metodo objektivne prostorske interpolacije. Pri računanju prostorske porazdelitve smo upoštevali povezanost trajanja sončnega obsevanja z geografskimi in drugimi meteorološkimi spremenljivkami. Izbor posameznih pomožnih spremenljivk se je med letnimi časi razlikoval. Za vse letne čase je bila pomembna zunanja spremenljivka v modelu za računanje prostorske porazdelitve trajanja sončnega obsevanja nadmorska višina. Prav tako je bilo potrebno za vse letne čase sestaviti različne modele za posamezne regije. Regionalizacija se je med letnimi časi razlikovala. Naredili smo jo na podlagi podatkov o trajanju sončnega obsevanja v izbrani sezoni, geografskih podatkov (nadmorska višina, geografska širina in dolžina), ter na podlagi vertikalne porazdelitve temperature in vlage, ki smo jih določili iz radiosondažnih meritev nad Ljubljansko kotlino. Modeli, s katerimi smo računali prostorsko porazdelitev trajanja sončnega obsevanja, so bili sestavljeni modeli, v katerih smo uporabili model multiple regresije za posamezne regije, residual kriging, ter nekatere enostavne matematične modele. Na nadmorskih višinah nad 1000 m smo imeli zelo malo merilnih postaj, zato je na teh višinah karta manj natančna, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Za prostorsko interpolacijo smo uporabili le podatke slovenskih meteoroloških postaj. Na nekaterih območjih ob državni meji smo imeli zelo malo podatkov o trajanju sončnega obsevanja, zato je tam karta manj natančna, predvsem v gorskem svetu, kjer je prostorska spremenljivost trajanja sončnega obsevanja večja. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\SONCE_POVP_TRA_OBSV_POLE_71_00Polygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika sončnega obsevanja,Na kartah je prikazana prostorska porazdelitev povprečnega trajanja sončnega obsevanja, preračunanega na matematični horizont za poletje. Karto smo izdelali z metodo objektivne prostorske interpolacije. Pri računanju prostorske porazdelitve smo upoštevali povezanost trajanja sončnega obsevanja z geografskimi in drugimi meteorološkimi spremenljivkami. Izbor posameznih pomožnih spremenljivk se je med letnimi časi razlikoval. Za vse letne čase je bila pomembna zunanja spremenljivka v modelu za računanje prostorske porazdelitve trajanja sončnega obsevanja nadmorska višina. Prav tako je bilo potrebno za vse letne čase sestaviti različne modele za posamezne regije. Regionalizacija se je med letnimi časi razlikovala. Naredili smo jo na podlagi podatkov o trajanju sončnega obsevanja v izbrani sezoni, geografskih podatkov (nadmorska višina, geografska širina in dolžina), ter na podlagi vertikalne porazdelitve temperature in vlage, ki smo jih določili iz radiosondažnih meritev nad Ljubljansko kotlino. Modeli, s katerimi smo računali prostorsko porazdelitev trajanja sončnega obsevanja, so bili sestavljeni modeli, v katerih smo uporabili model multiple regresije za posamezne regije, residual kriging, ter nekatere enostavne matematične modele. Na nadmorskih višinah nad 1000 m smo imeli zelo malo merilnih postaj, zato je na teh višinah karta manj natančna, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Za prostorsko interpolacijo smo uporabili le podatke slovenskih meteoroloških postaj. Na nekaterih območjih ob državni meji smo imeli zelo malo podatkov o trajanju sončnega obsevanja, zato je tam karta manj natančna, predvsem v gorskem svetu, kjer je prostorska spremenljivost trajanja sončnega obsevanja večja. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\SONCE_POVP_TRA_OBSV_POLE_71_00Polygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika sončnega obsevanja. Na karti je prikazana prostorska porazdelitev povprečnega trajanja sončnega obsevanja, preračunanega na matematični horizont za pomlad. Karto smo izdelali z metodo objektivne prostorske interpolacije. Pri računanju prostorske porazdelitve smo upoštevali povezanost trajanja sončnega obsevanja z geografskimi in drugimi meteorološkimi spremenljivkami. Izbor posameznih pomožnih spremenljivk se je med letnimi časi razlikoval. Za vse letne čase je bila pomembna zunanja spremenljivka v modelu za računanje prostorske porazdelitve trajanja sončnega obsevanja nadmorska višina. Prav tako je bilo potrebno za vse letne čase sestaviti različne modele za posamezne regije. Regionalizacija se je med letnimi časi razlikovala. Naredili smo jo na podlagi podatkov o trajanju sončnega obsevanja v izbrani sezoni, geografskih podatkov (nadmorska višina, geografska širina in dolžina), ter na podlagi vertikalne porazdelitve temperature in vlage, ki smo jih določili iz radiosondažnih meritev nad Ljubljansko kotlino. Modeli, s katerimi smo računali prostorsko porazdelitev trajanja sončnega obsevanja, so bili sestavljeni modeli, v katerih smo uporabili model multiple regresije za posamezne regije, residual kriging, ter nekatere enostavne matematične modele. Na nadmorskih višinah nad 1000 m smo imeli zelo malo merilnih postaj, zato je na teh višinah karta manj natančna, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Za prostorsko interpolacijo smo uporabili le podatke slovenskih meteoroloških postaj. Na nekaterih območjih ob državni meji smo imeli zelo malo podatkov o trajanju sončnega obsevanja, zato je tam karta manj natančna, predvsem v gorskem svetu, kjer je prostorska spremenljivost trajanja sončnega obsevanja večja. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\SONCE_POVP_TRA_OBSV_ZIMA_71_00Polygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika sončnega obsevanja. Na karti je prikazana prostorska porazdelitev povprečnega trajanja sončnega obsevanja, preračunanega na matematični horizont za zimo. Karto smo izdelali z metodo objektivne prostorske interpolacije. Pri računanju prostorske porazdelitve smo upoštevali povezanost trajanja sončnega obsevanja z geografskimi in drugimi meteorološkimi spremenljivkami. Izbor posameznih pomožnih spremenljivk se je med letnimi časi razlikoval. Za vse letne čase je bila pomembna zunanja spremenljivka v modelu za računanje prostorske porazdelitve trajanja sončnega obsevanja nadmorska višina. Prav tako je bilo potrebno za vse letne čase sestaviti različne modele za posamezne regije. Regionalizacija se je med letnimi časi razlikovala. Naredili smo jo na podlagi podatkov o trajanju sončnega obsevanja v izbrani sezoni, geografskih podatkov (nadmorska višina, geografska širina in dolžina), ter na podlagi vertikalne porazdelitve temperature in vlage, ki smo jih določili iz radiosondažnih meritev nad Ljubljansko kotlino. Modeli, s katerimi smo računali prostorsko porazdelitev trajanja sončnega obsevanja, so bili sestavljeni modeli, v katerih smo uporabili model multiple regresije za posamezne regije, residual kriging, ter nekatere enostavne matematične modele. Na nadmorskih višinah nad 1000 m smo imeli zelo malo merilnih postaj, zato je na teh višinah karta manj natančna, kar je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Za prostorsko interpolacijo smo uporabili le podatke slovenskih meteoroloških postaj. Na nekaterih območjih ob državni meji smo imeli zelo malo podatkov o trajanju sončnega obsevanja, zato je tam karta manj natančna, predvsem v gorskem svetu, kjer je prostorska spremenljivost trajanja sončnega obsevanja večja. Končna ločljivost karte je od 1 do 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\SNEG_POVP_ST_D_SNEOD_SEZ_71_00Polygon)
Karta prikazuje podnebne značilnosti Slovenije z vidika snežene odeje. Karta je narejena na podlagi tridesetletnih povprečij za referenčno obdobje od zime 1971/1972 do zime 2000/2001. Leto je v tem primeru sezona, ki se začne s 1. julijem in konča s 30. junijem naslednjega leta. Karte smo izdelali z metodo optimalne prostorske interpolacije, pri čemer smo upoštevali odvisnost od geografskih spremenljivk. Vrednosti v vsaki mrežni točki smo izračunali na podlagi vrednosti na okoliških merilnih postajah, ter geografskih spremenljivk v teh točkah. Na nadmorskih višinah nad 1000 m imamo zelo malo merilnih postaj, zato je na teh višinah karta manj natančna. Večja odstopanja od prikazanega na karti lahko pričakujemo tudi na zelo strmih skalnih pobočjih gora, ter na vrhovih in grebenih, ki so izpostavljeni močnim vetrovom. Karta je bila računana na podlagi reliefa z ločljivostjo 100 x 100 m. Na ta način smo lahko v končno polje meteorološke spremenljivke zajeli variabilnost kot posledico razgibanega reliefa. Končna ločljivost pa je glede na gostoto in reprezentativnost postaj med 1 in 2 km.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\OBC_OBM_PP_EVTRO_POLYPolygon)
Podatkovni niz prikazuje prispevne površine občutljivih območij zaradi evtrofikacije po Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07). Z uredbo je v slovenski pravni red prenesena Direktiva Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS), ki zahteva določitev občutljivih območij, za katera se pred neposrednim ali posrednim odvajanjem v vode določijo posebne zahteve glede čiščenja komunalnih odpadnih voda. Posebne zahteve veljajo na celotnih prispevnih območnih vodnih teles, ki so določena kot občutljiva zaradi evtrofikacije.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VETER_OBTEZ_PD50Polygon)
Karta je podlaga nacionalnega dodatka k evropskim standardom za gradbene konstrukcije (EVROKOD 1) - Vplivi na konstrukcijePo Evropskem standardu (EVROKOD 1) se vsi izračuni hitrosti in pritiska vetra opravijo iz projektne hitrosti. Definicija projektne hitrosti je naslednja: Projektna hitrost (angl. the fundamental value of the basic wind velocity vb,0): 10-minutna povprečna hitrost vetra s povratno dobo 50 let na višini 10 m nad površino nad ravnim odprtim terenom z nizkim rastjem, dovolj daleč od vetrnih ovir, neodvisna od smeri in letne dobe.RezultatiZaradi večje preglednosti smo se odločili združiti območje visokogorja z območjem večine Slovenije. V večini Slovenije je tako projektna hitrost enaka 20 m/s. To velja do nadmorske višine 800 m, ko se pojavijo korekcije, ki jih opisujemo v nadaljevanju.Cone projektne hitrosti so tri:Cona 1: projektna hitrost 20 m/s do nadmorske višine 800 m, 25 m/s za nadmorsko višino med 800 in 1600 m, 30 m/s za nadmorsko višino med 1600 m in 2000 m ter nad 30 m/s (npr. 40 m/s) za nadmorsko višino nad 2000 m.Cona 2: projektna hitrost 25 m/s. Zaobjema območje fena pod Kamniško-Savinjskimi Alpami in območje Trnovskega gozda ter Notranjske. Za nadmorske višine med 1600 m in 2000 m velja vrednost projektne hitrosti 30 m/s, nad 2000 m pa nad 30 m/s (npr. 40 m/s)Cona 3: projektna hitrost 30 m/s. Zaobjema Primorje, Kras in del Vipavske doline.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\RABA_VODE_NAPLAV_MHE_HEPoint)
Podatkovni niz prikazuje območja kote zgornje in kote spodnje vode, kjer lahko posamezni koncesionarji odvzemajo naplavine, oziroma odvzemajo vodo za obratovanje malih in velikih hidroelektrarn.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\ROTS_PNTPoint)
Podatki so namenjeni pregledu stanja tal v Sloveniji in bodo podlaga kasnejšemu monitoringu tal. Meritve omogočajo ugotavljanje stanja, značilnega za tla. Raziskave onesnaženosti tal temeljijo na sistematičnem vzorčenju na mreži vzorčnih lokacij z resolucijo 8x8 km v splošnem in 4x4 km na ne-gozdnih površinah pod 600 m nadmorske višine. Gostejša mreža v velikosti 2x2 km je bila uporabljena v letih 1989 - 1995 in se uporablja za ranljive predele regij in občutljiva območja, kjer je onesnaženje zaradi znanih ali novo odkritih virov pričakovano.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\RAZVODLine)
Linije hidrografskih razvodnic na osnovi reliefnih karakteristik
(lokacija na zgoščenki: ARSO\NV_JAMEPoint)
Seznam naravnih vrednot opredeljuje naravne vrednote v prostoru in je namenjen njihovemu varstvu. Podatki o prostorski razporeditvi naravnih vrednot v Sloveniji in z njimi povezani atributni podatki so namenjeni pripravi naravovarstvenih smernic za plane, programe, načrte, prostorske ali druge akte ter njihove spremembe ali dopolnitve in izdelavi upravljalskih načrtov zavarovanih območij. Poleg tega omogočajo različne analize, primerjalno vrednotenje in so v pomoč pri operativnem naravovarstvenem delu. Nenazadnje so namenjeni lastnikom zemljišč in ozaveščanju najširše javnosti o bogastvu naravne dediščine Slovenije oziroma naravnih vrednot in pomenu njihovega varovanja. Sloj je bil izdelan s pomočjo podatkov o podzemskih jamah, ki jih je na podlagi javnega pooblastila iz Zakona o varstvu podzemnih jam zbral, strokovno preveril in obdelal Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU.Pozicijska natančnost je odvisna od natnčnosti vrisa in merila grafične podlage. Ocena natančnosti je v glavnem +- 5 - 25 m, ponekod do 100 metrov.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\NV_POLIPolygon)
Seznam naravnih vrednot opredeljuje naravne vrednote v prostoru in je namenjen njihovemu varstvu. Podatki o prostorski razporeditvi naravnih vrednot v Sloveniji in z njimi povezani atributni podatki so namenjeni pripravi naravovarstvenih smernic za plane, programe, načrte, prostorske ali druge akte ter njihove spremembe ali dopolnitve in izdelavi upravljalskih načrtov zavarovanih območij. Poleg tega omogočajo različne analize, primerjalno vrednotenje in so v pomoč pri operativnem naravovarstvenem delu. Ne nazadnje so namenjeni lastnikom zemljišč in ozaveščanju najširše javnosti o bogastvu naravne dediščine Slovenije oziroma naravnih vrednot in pomenu njihovega varovanja. Osnova za vektorizacijo območij naravnih vrednot so skanogrami TK25 z ročno vrisanimi območji naravnih vrednot in centroidi območij iz Evidence naravnih vrednot - točkovni elementi skupaj z opisnimi podatki v bazi MS Access. Po vnosu točk je bila večina leg popravljena tako, da so kot podlaga za popravke služili skanogrami TTN in/ali ortofoto načrti.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\NV_TOCPoint)
Podatkovni niz prikazuje prostorsko razporeditev območij naravnih vrednot v Sloveniji, kot so določene s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04) in Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 70/06), izdanim na podlagi 6. odstavka 37. člena Zakona o ohranjanju narave ( Ur. l. RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo). Naravna vrednota je po Zakonu o ohranjanju narave poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Med objekte in območja naravnih vrednot štejemo predvsem: geološke pojave, minerale in fosile ter njihova nahajališča, površinske in podzemske kraške pojave, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološke pojave, ledenike in oblike ledeniškega delovanja, izvire, slapove, brzice, jezera, barja, potoke in reke z obrežji, morsko obalo, rastlinske in živalske vrste, njihove izjemne osebke ter njihove življenjske prostore, ekosisteme, krajino in oblikovano naravo. Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot predpisuje izdelavo dveh variant GIS slojev z mejami naravnih vrednot. Sloj točk naravnih vrednot je eden od treh slojev variante za javno uporabo, izdelane v skladu s 7. odstavkom 5. člena citiranega Pravilnika. Opisni podatki dopolnjujejo prostorsko opredelitev naravnih vrednot, tako da za vsak element ali območje podajajo atributne podatke, kot jih predpisuje Pravilnik: evidenčno številko naravne vrednote, ime naravne vrednote, kratko oznako, razvrstitev med naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena in zvrst oziroma zvrsti naravne vrednote.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MV_CLC_CHA_90_00Polygon)
Za proučevanje sprememb v pokrovnosti tal.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MV_CLC_CHA_00_06Polygon)
Za proučevanje sprememb v pokrovnosti tal.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\MV_VD_TOCKOVNI_SLOJ_PUBPoint)
Vodna dovoljenja (točke)
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VT_PODZ_VODPolygon)
Vodna telesa podzemne vode predstavljajo reprezentativne enote za opredelitev količinskega in kemijskega stanja teles podzemne vode RS, za oceno tveganja in za izpopolnjevanje in dosego okoljskih ciljev , ki jih predpisuje Vodna direktiva. VTPodV so osnova oblikovanju operativnega in nadzortnega monitoringa ter načrtovanju zaščitnih ukrepov.Določitev vodnih teles (in s tem podatkovni sloj) se spremeni, če je to potrebno zaradi zaneslivejšega ugotavljanja stanja podzemnih vod in učinkovitejšega doseganja okoljskih ciljev.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VT_POVR_CRTLine)
Podatki so namenjeni pregledu vodnih teles, grafični predstavitvi vodnih teles površinskih voda, prostorskim analizam. Podatke podatkovnega niza je mogoče uporabljati za potrebe digitalne kartografije. Vodna telesa so razdeljena glede na tip in vrsto. Tip vodnega telesa je definiran glede na hidroekoregije in velikost pispevne površine. Vrsta vodnega telesa je definirana glede na kategorijo površinske vode (river, lake, coastal water, umetno vodno telo, močno preoblikovano vodno telo, kandidat za močno preoblikovano vodno telo).
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VT_POVR_POLIPolygon)
Podatki so namenjeni pregledu vodnih teles, grafični predstavitvi vodnih teles površinskih voda, prostorskim analizam. Podatke podatkovnega niza je mogoče uporabljati za potrebe digitalne kartografije. Vodna telesa so razdeljena glede na tip in vrsto. Tip vodnega telesa je definiran glede na hidroekoregije in velikost pispevne površine. Vrsta vodnega telesa je definirana glede na kategorijo površinske vode (river, lake, coastal water, umetno vodno telo, močno preoblikovano vodno telo, kandidat za močno preoblikovano vodno telo).
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VT_POVR_PRISP_OBM_POLIPolygon)
Podatki so namenjeni pregledu prispevnih površin vodnih teles, grafični predstavitvi vodnih teles površinskih voda s prispevnimi površinami, prostorskim analizam. Podatke podatkovnega niza je mogoče uporabljati za potrebe digitalne kartografije.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VT_PODZ_VOD_SISTPolygon)
Namenjeni so zanesljivemu ugotavljanju stanja celotne pomembne prostornine podzemne vode v državi in doseganju okoljskih ciljev, ki jih predpisuje Vodna direktiva.Na osnovi: vodonosnih sistemov, značilnih vodonosnikov, pretakanja pomembnih količin podzemne vode ali pomembnega toka podzemne vode med vodonosniki ali vodonosnimi sistemi, podobne vrste in jakosti antropogenih obremenitev in podobne kakovosti podzemne vode, so bila določena vodna telesa podzemne vode.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VT_PODZ_VOD_SISTPolygon)
Baza vodovarstvenih obmocij vodnih virov namenjanih vodooskrbi. Zajetja VVO zajema vodne vire, ki so varovani z navedenimi nivoji VVO.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VVO_DRZ_NIVOPolygon)
Baza vodovarstvenih območij vodnih virov namenjanih vodooskrbi. Državni nivo VVO vodnih virov je območje, kjer velja poseben režim varovanja za zaščito vodnih virov glede na Pravilnik o kriterijih za določitev VVO, Ur. l. RS 64/04 in Ur. l. RS 5/06. VVO so strokovno določena in omejena na osnovi razmejitev območiij in izkoriščenega telesa podzemne vode po hidrodinamskih mejah. Vodovarstveno območje in režim varovanja sprejme država z uredbo na podlagi predloženih strokovnih podlag;
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VVO_OBC_NIVOPolygon)
Baza vodovarstvenih območij vodnih virov namenjenih vodooskrbi. Občinski nivo VVO zajema vsa vodovarstvena območja sprejeta z odloki in medobčinskimi uradnimi vestniki s pripadajočimi strokovnimi podlagami.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\VVO_VREL_NIVOPolygon)
Baza vodovarstvenih območij vodnih virov namenjenih vodooskrbi. Vrelčni nivo VVO zajema vsa vodovarstvena območja sprejeta z odloki in medobčinskimi uradnimi vestniki s pripadajočimi strokovnimi podlagami
(lokacija na zgoščenki: ARSO\KOPAL_VOD_VPLIV_OBMPolygon)
Podatkovni niz prikazuje vplivna območja kopalnih voda po Uredbi o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, št. 25/08). Vplivna območja so določena na podlagi kriterijev iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) in Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07. Za vplivna območja kopalnih voda so skladno z navedenima predpisoma določene posebne zahteve glede odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\ZAV_OBM_CON_POLIPolygon)
Izpolnitev 53. in 111. člena Zakona o ohranjanju narave, Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2 in 61/06 – ZDru-1 in seznanitev javnosti z zavarovanimi območji. Podatkovni niz zavarovanih območij - conacija se uporablja za izvajanje ukrepov ohranjanja narave, kot podlaga za načrtovanje in odločanje v prostoru ter pri izvajanju ukrepov drugih sektorjev.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\ZAV_OBM_POLIPolygon)
Izpolnitev 53. in 111. člena Zakona o ohranjanju narave, Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2 in 61/06 – ZDru-1 in seznanitev javnosti z zavarovanimi območji. Podatkovni niz zavarovanih območij narave se uporablja za izvajanje ukrepov ohranjanja narave, kot podlaga za načrtovanje in odločanje v prostoru ter pri izvajanju ukrepov drugih sektorjev. Ker Agencija RS za okolje po nobenem predpisu ni dolžna voditi registra območij zavarovanih na nivoju lokalnih skupnosti, so meje teh območij informativne.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\ZAV_OBM_TOCPoint)
Izpolnitev 53. in 111. člena Zakona o ohranjanju narave, Uradni list RS, št. 96/04 – ZON-UPB2 in 61/06 – ZDru-1 in seznanitev javnosti z zavarovanimi območji. Podatkovni niz zavarovanih območij narave se uporablja za izvajanje ukrepov ohranjanja narave, kot podlaga za načrtovanje in odločanje v prostoru ter pri izvajanju ukrepov drugih sektorjev. Ker Agencija RS za okolje po nobenem predpisu ni dolžna voditi registra območij zavarovanih na nivoju lokalnih skupnosti, so meje teh območij informativne.
(lokacija na zgoščenki: ARSO\ZIV_PROST_MEDVEDPolygon)
Sloj služi kot podlaga za izvajanje ukrepov varstva in sožitja rjavega medveda s človekom iz Strategije upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji iz leta 2002
MOP
(lokacija na zgoščenki: MOP\dpn.shp)
(lokacija na zgoščenki: MOP\dpnp.shp)
(lokacija na zgoščenki: MOP\zu.shp)
MKGP
(lokacija na zgoščenki: MKGP\raba.shp)
(lokacija na zgoščenki: MKGP\raba_TG.shp)
Iz katastra dejanske rabe kmetijskih zemljišč je raba kmetijskih zemljišč v digitalni grafični obliki, ki jo ministrstvo vzdržuje in vodi na podlagi DOF-ov, satelitskih posnetkov ali drugih virov po posameznih vrstah rabe (njive in vrtovi, hmeljišča, vinogradi, intenzivni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki, oljčniki, trajni travniki, itd.).
Sloj Raba_TG.shp je prilagojen za enostavnejšo in hitrejšo uporabo v Terri, hkrati pa ima dodane opise dejanske rabe. Zato priporočamo uporabo sloja Raba_TG.shp.
Sloj Raba_TG.shp je prilagojen za enostavnejšo in hitrejšo uporabo v Terri, hkrati pa ima dodane opise dejanske rabe. Zato priporočamo uporabo sloja Raba_TG.shp.
(lokacija na zgoščenki: MKGP\gerk.shp)
Grafična enota rabe kmetijskih gospodarstev - strnjena površina kmetijskega zemljišča, z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva in na kateri raste ena vrsta kmetijske rastline. GERK je osnovna enota za prijavo zemljišč v Register kmetijskih gospodarstev (RKG).
(lokacija na zgoščenki: MKGP\hmo.shp)
Prikaz hidromelioracijskih območij.